Devica Marijia, njena sporočila v 19. - 20. stoletju - Povzetek

• V Rue du Bac je sestra Katarina Labouré imela prvo videnje Marije tik pred julijsko revolucijo 1830. Revolucija je povzročila razkristjanjenje množic. Pariz je postal središče racionalizma. Prav tu je bil najbolj potreben božji poseg. Devica.
• Pontmain (1871) je povezan s koncem nemško - francoske vojne,
• Dietrichswalde (1877) s pruskim kulturnim bojem.
• Fatimska Marija (1917) je posegla v prvo svetovno vojno in napovedala drugo. Hkrati je to doba priprav na rusko oktobrsko revolucijo (1917) in začetek brezbožnega komunizma.
• V Beauraingu in Banneuxu (1932 – 33) Marija ponuja zdravilo proti nekrščanskemu nacionalsocializmu in kaže na možnost rešitve ob vedno večji nevarnosti za drugo svetovno vojno. Devica.
• V Akiti (1973) pred in med izraelsko arabsko vojno, kjer je čisto malo manjkalo, da človeštvo ni doživelo jedrsko katastrofo. Devica.

Med vidci so bili pogostoma otroci.

• Zakaj ravno oni? Razlog je lahko v njihovi večji sprejemljivosti za božje delovanje, kakor pa je to pri odraslih.
• Pri vidcih otrocih je bolj vidno, da gre za božje delo in ne za proizvod človeških sposobnosti (prim. 1 Kor 1,27–29; Mt 11,25s). Vidci v La Salette, Lurdu in Fatimi ne bi bili sposobni, da bi si sami izmislili sporočila, ki so jih posredovali. Devica.

• Marija se prikazuje pogosteje deklicam in ženskam kakor dečkom ali moškim. Med vidci priznanih prikazovanj ni nobenega duhovnika. Devica.
• Karizme službenega duhovništva so deležni moški, preroške pa bolj ženske. Skupno duhovništvo, ki ga imamo po zakramentu krsta, je v nekem oziru večje kakor službeno.

• Marija izbira vidce večinoma med ubogimi, čeprav materialno bogastvo ni nujno ovira. Potrebno je predvsem uboštvo srca.
• Bernardka je bila iz najbolj ubožne družine v Lurdu. Devica.
• V Banneuxu se je Marija imenovala Devica ubogih.
• Čudež z jokajočo Marijo v Sirakuzah se je izvršil v najbolj revni četrti mesta.

Večinoma se Devica Marija prikazuje v odmaknjenih in manj znanih krajih

• kar morda tudi nakazuje duha evangeljskega uboštva, saj se tudi Jezus ni rodil v Jeruzalemu ali Rimu, ampak v odmaknjenem Betlehemu, in povrhu še v hlevu.

• V nekaj primerih se je Marija prikazala bolnikom in jih ozdravila (Filipov, Pellevoisin, Akita). Sicer pa se večkrat zgodi, da na krajih prikazovanj nekateri bolniki ozdravijo, vsi pa dobijo moč za prenašanje križa bolezni.

• Nekatera Marijina prikazovanja odmevajo v vsej Cerkvi.
• To velja za naročilo o kovanju čudodelne svetinje, ki je do danes doživela že več milijard primerkov.
• Lurd in Fatima sta last vse Cerkve in sta prišla celo v liturgijo. Devica.

Pristna Marijina prikazovanja so usmerjena na Kristusa.

• Pri čudodelni svetinji je ta vidik poudarjen s križem in z Jezusovim srcem.
• V La Salette ima Devica Marija na prsih zelo poudarjen velik križ, na katerem je živi trpeči Kristus v smrtnem boju, ob njem pa sta kladivo in klešče kot znamenji trpljenja.
• Kristus je v središču tudi v Pontmainu in Knocku. Devica.

• V videnjih se od časa svete Marjete Marije Alacoque večkrat pojavlja Jezusovo srce sredi plamenov, z odprto rano, obdano s trnovo krono, z malim križem zgoraj.
• Tako je bilo tudi 1876 v Pellevoisinu, kjer je vidkinja dobila naročilo za izdelavo posebnega škapulirja z motivom Jezusovega srca.
• V Fatimi 1916 pri vseh treh prikazanjih angel skupaj imenuje “Srci Jezusa in Marije”.
• V Akiti se je Marijino razodevanje začelo na dva prva petka, ki sta posvečena Jezusovemu Srcu. Milosti, ki jih Devica Marija posreduje, so Kristusove milosti, dar njegovega Srca, njegove ljubezni do vsega človeštva. Devica.

• Marijino sredništvo je sredništvo Brezmadežne med Odrešenikom in Cerkvijo grešnikov. Napis na čudodelni svetinji to izraža: “O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!
• ” Marija, ki posreduje pri Sinu, je sama brez greha že od začetka, je “Brezmadežno spočetje”, kakor je sama o sebi povedala v Lurdu štiri leta po razglasitvi verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju. Devica.
• V Fatimi je motiv Brezmadežne povezan s posvetitvijo njenemu brezmadežnemu Srcu. Podobno velja za Beauraing, kjer se je Marija prikazala pri neki lurški votlini, nekajkrat tudi z zlatim srcem. Devica.

Devica Marija nikdar ni bila pod oblastjo greha.

Na njeno popolno brezgrešnost kaže tudi bela obleka, v kakršni se običajno prikazuje.

• Marijino brezmadežno Srce razodeva Marijino ljubezen do Boga in do človeštva.
• To je posebej vidno v Rue du Bac in v Fatimi. K temu vabi tudi nas.
• V Cuapi naroča: “Trudite se, da boste ugajali Bogu! Služite svojemu bližnjemu! Tako boste ugajali Bogu.” “Ljubite, ljubite drug drugega, odpuščajte!”

• Marijina ljubezen do človeštva se kaže tudi v njeni žalosti in solzah (La Salette, Sirakuze in Akita), ki so podobne Jezusovemu joku nad zakrknjenim Jeruzalemom.
• Marijine solze razodevajo strahoto greha in potrebnost pokore.
• S krvjo in znojem pomešane solze Marijinega kipa v Akiti so najbolj dramatičen klic k spreobrnjenju in spravi.

Pri videnjih je Devica Marija od vseh spremljajočih naravnih znamenj
najbolj pogosto obdana z lučjo

• kar kaže – v povezavi z Janezovim Razodetjem (12,1) - na njeno tesno zvezo s Kristusom in na njegovo milost, ki je je v polnosti deležna.
• Obdanost z lučjo nakazuje Marijino sredništvo milosti. Posebej je bila Marija obdana z lučjo v krajih: Rim, La Salette, Lurd, Fatima, Banneux, Zeitoun in Finca Betania (Cua). V Zeitounu so Marijo zaradi te značilne luči začeli imenovati kar Mati luči.

• Vidci naglašajo Marijino izredno lepoto (zlasti: Rue du Bac, Rim, La Salette, Lurd, Pontmain, Beauraing in Banneux), ki je znamenje za njeno polnost milosti. Lurška Bernardka je povedala, da je bila Gospa “tako lepa, da bi človek rad umrl, da bi jo spet videl”. “Vse podobe, vse žene na svetu niso nič v primeri z njo.” Hijacinta je po prvem Marijinem prikazanju v Fatimi vzklikala: “O, kako lepa Gospa!”

• Glede pogostnosti spremljajočih naravnih znamenj ob Marijinih prikazovanjih je poleg luči na drugem mestu voda, zlasti vodni vrelec, ki nakazuje Marijino sredništvo milosti.
• Voda v povezavi z Marijinim prikazanjem pomeni očiščenje od grehov in poživitev z milostjo, torej poživitev krstne milosti.
• Pristna Marijina prikazovanja vodijo k poglobljenemu življenju iz krsta. Posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu je najboljša obnovitev krstne obljube.

• V La Salette vodni vrelec, ki je prej dajal vodo le občasno, po Marijinem prikazanju ni več presahnil.
• V Lurdu je začel teči na novo in ni nikoli prenehal dajati vode.
• Podobno kakor v Lurdu tudi v Banneuxu studenec zdravi bolnike in je hkrati znamenje Marijinega sredništva milosti.
• V kraju Finca Betania (Cua) je nad tisoč ljudi videlo Marijo pri slapu.

V Marijinih prikazovanjih je zelo navzoče spoznanje,
da je greh največje zlo

• in sicer za časno in zlasti za večno življenje.
• Brez tega spoznanja se človeštvo ne more vključiti v proces spreobrnjenja in odrešenja.
• Ker je danes med kristjani ta zavest zelo zbledela, imajo Marijina sporočila pomembno oznanjevalno vlogo pri novi evangelizaciji.

• Naglašen je boj zoper greh (La Salette, Lurd, Fatima) in sploh zlo ter zoper začetnika zla, hudobnega duha.
• Na čudodelni svetinji stoji Marija na kači.
• V Lurdu so se hoteli vmešavati hudobni duhovi, a jih je Marija pregnala.
• Ponekod so se poleg pristnih prikazovanj pojavljala “prikazovanja”, ki so jih povzročali hudobni duhovi.

V Marijinih sporočilih je zelo pogosta beseda pokora,
ki pomeni vsakršno prizadevanje zoper greh in njegove posledice.

• Vključuje notranje spreobrnjenje in zunanja dela zadoščevanja za grehe. Višek doseže v prejemu zakramenta sprave.
• Spomnimo se na Marijine besede v Lurdu: “Pokora, pokora, pokora!” “Moli za grešnike!” “Poljubi zemljo – za grešnike!”
• V Fatimi je nebeška Gospa vidce že pri prvem prikazanju vprašala: «Ali se hočete ponuditi Bogu, da boste prenašali vse trpljenje, ki vam ga bo hotel poslati, v zadoščenje za grehe, s katerimi ga žalijo, in kot prošnjo za spreobrnjenje grešnikov?»
• V Cuapi (1980) je Marija povedala: “Sem Mati vas vseh, grešnikov.”

• Za kristjana je nujno potrebno prizadevanje za svetost, ki je predvsem v ljubezni do Boga in do bližnjega ter v pravi ljubezni do sebe. Ker je greh največja ovira ljubezni, se kristjan z njim ne more sprijazniti. Razumljivo, da se z njim še manj more sprijazniti naša duhovna Mati.

• Bogat sad Marijinih prikazovanj je zakramentalno življenje, najprej pogostna in dobra spoved. Na romarskih krajih je največ spovedovanja.
• Tudi opravljanje petih prvih sobot je povezano z osebno spovedjo.

Devica Marija govori tudi o kaznih, čeprav nam to ni všeč.

• Fatimski vidci so videli pekel, kamor pridejo tisti, ki se za svoje velike grehe ne spokorijo.
• Navzoče so tudi časne kazni. Dovolj je, da se spomnimo na napoved lakote v La Salette kot na božjo kazen.
• Podobno velja za drugo svetovno vojno in za širjenje zmot iz Rusije, kar je bilo napovedano v Fatimi.
• V Cuapi (1980) božja Mati zaskrbljeno svari: “Če se ne spreobrnete, bo prihod tretje svetovne vojne pospešen.”

Govorjenje o božjih kaznih je skladno z javnim razodetjem.  Vendar božjih kazni ne smemo jemati same zase, ampak kot izraz ljubezni Boga, ki nas tudi z njimi hoče spraviti k pameti in rešiti. Včasih je “božja kazen” edina rešilna pot, ki človeka nagne k spreobrnjenju ter k življenju po veri, upanju in ljubezni, s tem pa k zveličanju.

Devica Marija pri vseh prikazovanjih spodbuja k molitvi.

• Žarki, ki v Marijinem prikazanju sveti Katarini Labouré izhajajo od dragih kamnov na Marijinih prstih, so znamenja milosti, ki jih izprosimo z molitvijo.
• Dragi kamni, ki ne izžarevajo žarkov, pomenijo zanemarjene milosti, za katere ne prosimo. V La Salette je Marija poučevala oba vidca o jutranji in večerni molitvi.
• Pontmain in Pellevoisin spodbujata k zaupni molitvi.
• V Lurdu in Fatimi Marija vabi k molitvi za spreobrnjenje grešnikov.
• V Beauraingu in Banneuxu kratko vabi: “Veliko molite!” V Cuapi (1980) naroča: “Molite, molite, otroci moji, za ves svet! Svetu grozijo velike nevarnosti.”

Marija ima večkrat roke sklenjene k molitvi (Cnoc, Fatima, Beauraing, Banneux).

Zlasti je naglašen rožni venec,
ki je po sredništvu Device Marije povezan s Kristusom.

• Marija je Katarini Labouré potožila, da družba svetega Vincencija opušča rožni venec.
• Nebeška Gospa se je prikazala z rožnim vencem v Lurdu, Fatimi, Beauraingu in Banneuxu.
• V Fatimi je priporočala vsakdanji rožni venec s premišljevanjem posameznih skrivnosti, posebej na pet prvih sobot.
• Sama se je imenovala Kraljica rožnega venca.
• V Cuapi 1980 naroča, naj molimo vsak dan skupni rožni venec “v družini, skupaj z otroki, ki so že pri pameti.
• Treba je, da ga molite ob določeni uri, ko opravite hišna opravila.” “Molite rožni venec, premišljujte skrivnosti, poslušajte božjo besedo, ki jo izražajo te skrivnosti.”

Devica Marija uvaja tudi nekatere posebne molitve.

• V zvezi s čudodelno svetinjo je Marija priporočila molitvico: “O Marija brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!” Spomnimo se, da je Marija v Fatimi naročila, naj po vsaki skrivnosti rožnega venca molimo posebno kratko molitev. Fatimski vidci so pogosto molili nekaj molitev, ki so se jih naučili od angela miru.

• Marijina prikazovanja so povsod zelo poglobila evharistično življenje z mašno daritvijo in svete obhajilom. Marija je vidkinjo Katarino Labouré usmerila na evharistični oltar. Pred videnjem Device Marije je imela Katarina videnje evharističnega Odrešenika. V La Salette je Marija potožila, da ljudje ne hodijo k nedeljski maši.
• Na več krajih je naročila postavitev kapele (Lurd, Fatima, Banneux), ki je tudi povezana z evharistijo.
• Sicer so pa v večini primerov Marijini častilci postavili velike cerkve, v katerih ljudje množično sodelujejo pri evharistični daritvi in češčenju svetega Rešnjega telesa. Fatima je tesno povezana s spravnim obhajilom.

Zelo je naglašeno češnjenje Jezusa v Najsvetejšem zakramentu.

• K temu je Marija povabila sestro Katarino Labouré, angel miru pa fatimske pastirje.
• Lurd je tesno povezan z evharističnimi procesijami in z blagoslovom bolnikov z Najsvetejšim.

Marijina prikazovanja imajo eshatološko značilnost.

• To pomeni, da so usmerjena v prihodnost in končno dovršitev vsega stvarstva.
• Že v Rue du Bac v Parizu se je Marija prikazala kot Žena iz Razodetja (12,1). Ta knjiga na preroški način napoveduje prihodnost.
• Na to mesto spominja Pontmain, kjer se je Marija prikazala na večernem nebu, obdana z zvezdami.

• Znamenje eshatoloških, poslednjih časov in navzočnosti nebes so tudi angeli, ki spremljajo Marijin prihod.
• Sestro Katarino je peljal v kapelo prikazovanj njen angel varuh. Angel miru, angel Portugalske, je pripravljal fatimske vidce na prikazovanja Device Marije.
• V Zeitounu so na velikonočno nedeljo Marijo obkrožali angeli.
• Angel varuh sestre Sasagawe je imel pri prikazovanjih Device Marije v Akiti posebno vlogo.

• Na koncu sta v Fatimi obljubljena mir in zmaga Marijinega brezmadežnega Srca. V Zeitounu je Marija držala pred veliko množico kristjanov in muslimanov oljčno vejico kot simbol miru.
• Marija se prikazuje, da bi se človeštvo spravilo z Bogom in med seboj.
• V Finci Betanii (Cua) se je Devica Marija predstavila kot prinašalka sprave narodom. V Cuapi naroča: “Delajte za mir! Ne zadovoljite se s tem, da ga iščete, delajte zanj!” “Kajti če ne boste delali za mir, miru ne bo.
• Ne zatekajte se k sili!” “Ne prosite za mir, ne da bi delali zanj, kajti če ne boste delali za mir, je brez koristi, da zanj prosite!”

• Cerkev je potujoče božje ljudstvo naproti obljubljeni deželi nebes.
• Romanja na kraje prikazovanj to nazorno razodevajo.
• O romanjih v procesiji je Marija govorila v Lurdu, Banneuxu in Beauraingu.

Na krajih Marijinih prikazovanj se romarji srečujejo z odsvitom “onstranske glorije”.