Čudeži in prerokbe kot potrdilo pristnosti
Marijinih sporočil
Kateri dokaz je za pristnost razodetja najboljši

Ali ni želja po čudežih znamenje slabotne vere?
Mislim, da bi bilo bolje, da bi verovali brez sklicevanja na čudeže.

1. Jezus je v zvezi z apostolom Tomažem blagroval tiste, ki verujejo brez vidnih znamenj (Jn 20,29). Čudeži.

Vendar upošteva slabotno človeško naravo, zato daje za vero zunanjo oporo:

• dela,
• znamenja,
• čudeže. Sam se sklicuje nanje. (Prim. Jn 10,37s; 5,36.)

Jezus je naredil mnogo čudežev in ni zameril ljudem, če so prihajali k njemu tudi zaradi čudežev.(Prim. Mt 4,23–25; Mr 3,7–10; 6,56.)

Njihova slabotna vera se je ob Jezusovih čudežih vedno bolj utrjevala. Tako se lahko tudi vera današnjih ljudi ob čudežnih dogodkih utrjuje in poglablja.

2. Tudi v Cerkvi so imeli čudeži pomembno mesto.

Po Jezusovem vnebohodu so apostoli “šli in povsod pridigali. Gospod pa je z njimi deloval in potrjeval njihovo besedo z znamenji, ki so jih spremljala” (Mr 16,20). Čudeži.

Prvi vatikanski koncil je v konstituciji o katoliški veri naglasil pomen čudežev in prerokb za razumsko utemeljitev splošnega razodetja.

Isto velja tudi za posebna razodetja. Bog je hotel “notranji pomoči Svetega Duha pridružiti zunanje dokaze svojega razodetja, namreč Božja dela, predvsem čudeže in prerokbe, ki jasno izkazujejo Božjo vsemogočnost in neizmerno vednost in so zato popolnoma zanesljiva znamenja Božjega razodetja, primerna umevanju vseh.” (Prim. DS 3009: SVC 32.) Čudeži.

Čeprav se to koncilsko besedilo nanaša na splošno razodetje, vendar velja tudi za posebna razodetja. Dejstvo je, da so bili čudeži v Cerkvi vedno.

Če Bog hoče posredovati posebna razodetja, daje zanje dovolj dokazov, tudi čudeže.

Kakšne lastnosti mora imeti čudež, da potrdi pristnost prikazovanj in razodetij

1. Da bi bil čudež kriterij pristnosti, sta potrebni dve značilnosti:

• da gre za pravi čudež in
• da je storjen prav kot pričevanje za pristnost razodetja.

Treba je torej dokazati, da gre za pravi čudež, prav tako pa tudi, da ima ta čudež zvezo z razodetjem. Čudeži.

Čudež je takšno izredno delo v vidni naravi, ki presega moči stvarstva in ga more izvršiti samo Bog. Bog pri tem lahko uporabi tudi Marijo, angele, svetnike, ali ljudi na zemlji.

Prave čudeže je laže spoznati kakor pristna razodetja. Potrebno jih je kritično preiskati. Pri tem imajo posebno vlogo strokovnjaki za posamezna področja, a končna sodba gre teologom in vodstvu Cerkve. Čudeži.

2. Sveti Tomaž Akvinski pravi, da je vsak čudež znamenje, pričevanje.

• Včasih je potrdilo za pristnost nauka.
• Drugič je pričevanje za osebo, ki naredi čudež.
• Prave čudeže povzroča samo Bog.

On pa ne more potrjevati lažnega razodetja. Kadar je torej čudež storjen v potrdilo posredovanega nauka, je ta nauk pravilen, čeprav oseba, ki ga posreduje, ni sveta.

Če pa je čudež storjen v pričevanje ne nauka ampak osebe, mora biti oseba sveta.

Prvenstveno čudež potrjuje resnico, ki jo kdo oznanja. V tem pomenu je s čuti zaznatno znamenje, ki ga napravi Bog, da s tem javno potrdi kako resnico. Čudeži.

Verske resnice presegajo človeški razum in jih zato ne moremo dokazovati s človeškimi dokazi. Bog sam mora poseči vmes in z deli, ki jih more samo on napraviti, pokazati, da razodetje izhaja od Njega.(Prim. sv. Tomaž, Comment. in Ev. Joan, 9,3,8; III,43,1; III,55,5.)  

Če doženemo, da je Bog posebno razodetje potrdil s čudežem,
je to najmočnejši dokaz za pristnost tega razodetja.

3. Razlikovati moramo dejstvo čudeža od pomena čudeža kot dokaza za resničnost razodetja.

To razlikovanje ni lahko. Čudežna ozdravljenja v Lurdu, ki so nastala na podlagi vere bolnikov v prikazovanja svete Device, so nepreklicno povezana z dejstvom prikazovanj. Čudeži.

Zveza čudeža z videnjem in posebnim razodetjem mora biti popolnoma jasna.

Ni dovolj, da se čudež zgodi na kraju prikazovanja, da bi ga lahko imeli za dokaz pristnosti razodetja.

Bog namreč “more s čudežem poplačati vero in zaupanje, ki ga krščansko ljudstvo izraža na kraju domnevnih prikazovanj, tudi če pristnih prikazovanj ni bilo… Bog more češčenje svetnika in zaupanje vanj poplačati s čudežem, čeravno kdo v zmoti to zaupanje obuja ob kom, ki ni svetnik.” (Prim. V. Truhlar, Stališče kristjana, 63s.)

Če doženemo, da je Bog posebno razodetje potrdil s čudežem,
je to najmočnejši dokaz za pristnost tega razodetja.

Imamo primere, v katerih je škofijska preiskovalna komisija ugotovila jasno zvezo čudeža z razodetjem. Ljudje se v velikih težavah obračajo k lurški Materi Božji, k fatimski Materi Božji… To se pravi, da se obračajo k Mariji, ki se je prikazala v Lurdu, v Fatimi… Čudeži.

Zgodila so se ozdravljenja, ki so jih zdravniki in cerkvene komisije predstavile škofijskemu vodstvu kot čudež. Škof jih je razglasil za čudeže. Čudeži.

Za potrdilo pristnosti prikazovanj v Beauraingu v Belgiji, kjer je leta 1932 in 1933 pet otrok triintridesetkrat videlo Marijo, je doktrinalna komisija leta 1949 zelo podrobno raziskala ozdravljenje bolníce Marije Van Laer in povezanost tega čudeža s prikazovanji.

Sklepno besedilo vsebuje ta dejstva: Zdravniki so dali izjavo, da ozdravljenja funkcionalne ohromelosti in nabreklosti (otečenosti) vratu in noge ne morejo razložiti s samimi naravnimi sredstvi.

 Izključena je možnost posega s strani hudobnega duha. Marija Van Laer se je izrečno obrnila na Devico Marijo iz Beaurainga. Tisti, ki ozdravljenje poznajo, ga pripisujejo Devici iz Beaurainga. Zato mislimo, da je po pameti mogoče pripisati ozdravljenje Marije Van Laer mogočni priprošnji naše Gospe iz Beaurainga.(Prim. L. Volken, Les Révélations, 144–149, 179–184.)   Čudeži.

Kakšen pomen imajo pri dokazovanju pristnosti kakega prikazanja in razodetja prerokbe

Gre za takšne prerokbe, ki so se uresničile. Izpolnjena prerokba ima enako vrednost kakor čudež, če je bila natančna in se ni mogla izpolniti po naključju ali pod vplivom hudobnega duha.

Kakor pri čudežu je treba preiskati najprej dejstvo prerokbe, nato izpolnitev. Čudeži.

Ali tudi hudobni duhovi lahko delajo čudeže

Hudobni duhovi ne morejo napraviti pravih čudežev, ampak le navidezne, lažne čudeže.

Ker so hudobni angeli po svoji naravi popolnejši od ljudi, so popolnejši tudi po svojem delovanju. Tako se njihova dejanja zdijo podobna čudežem.

Ljudje brez vednosti in izkustva jih ne morejo razlikovati od pravih čudežev.

Hudobni duhovi podeljujejo neko moč ljudem, ki jim služijo. Uporabljajo tudi moči narave. Treba je izključiti možnost, da so povzročitelji “čudeža” hudobni duhovi.

Sveti Pavel je napovedal, da bo antikrist s satanovo pomočjo delal znamenja in lažne čudeže (2 Tes 2,9).

Ali smemo za čudeže kot potrdilo
pristnosti prikazovanj in posebnih razodetij tudi prositi

1. Nekateri svetniki so prosili Boga, naj kakšno svoje sporočilo in naročilo potrdi s čudežem.

Večkrat so čisto natančno določili čudež: Po tem in tem čudežu bom spoznal, da to in to zadevo hoče Bog. Kaj naj rečemo? Čudeži.

Včasih pride od Boga samega navdih, naj človek prosi za čudež kot potrdilo. A to je zelo redko. V tem primeru ima človek že vnaprej v sebi gotovost, da bo Bog odgovoril s čudežem.

Če je sorazmerno važen vzrok, sme človek prositi za čudež kot potrdilo pristnosti razodetja. Prav tako, če mu pride tak navdih od Svetega Duha.

2. Večinoma pa je takšna prošnja neprimerna in Bog nanjo ne odgovarja.

Tako tudi lurški župnik ni dobil od Device Marije čudeža kot potrdilo pristnosti lurških dogodkov: rožni grm pozimi ni vzcvetel, kakor je on želel.

Zgodilo se je mnogo več: Začel je izvirati čudežni studenec in veliko bolnikov je bilo čudežno ozdravljenih na telesu, še mnogo več pa na duši. Čudeži.

Blažena Angela Folinjska je prosila Jezusa, naj ji podeli kot dokaz pristnosti svojih prikazovanj dragulj ali naj prižge svečo, ki jo je držala v roki.

Toda Gospod je odgovoril, da bi ji to znamenje napravilo le trenutno veselje, dvom pa bi ostal. Gospod ji je dal znamenje, ki ga je vedno nosila v svoji duši: posebno globoko spoznanje Boga in močno ljubezen do njega.

3. Včasih človek prosi Boga za znamenje, ki naj bi potrdilo pristnost videnja, a to znamenje ni čudežno. Ako se uresniči, je treba pri njegovi presoji raziskati okoliščine. Te lahko pokažejo veliko verjetnost, da gre pri videnju za Božji poseg. Čudeži.

Če se zaprošeno znamenje ne uresniči ali se uresniči, ne da bi bili upoštevani navedeni pogoji, ne moremo iz dogodka sklepati na nič. Bog je pustil, da se je uresničil naravni potek dogodkov.(Prim. A. Poulain, Des grâces, 396s.)  

  Čudeži.