Poslednja sodba - Iz dnevnika svete Favstine Kowalske, knjižice Duhovnik pred vrati pekla in knjige Magdalena Gornik

Jezus me je vprašal: Kdo si? Odgovorila sem mu: »Jaz sem tvoja služabnica, Gospod.«  Dolžna si biti en dan v vicah. Takoj sem se hotela vreči v ogenj vic, a Jezus me je zadržal in rekel: Kaj želiš, zdaj pretrpeti ta dan ali kratek čas na zemlji?! Sodba.

 Odgovorila sem: - »Jezus, želim trpeti v vicah in želim trpeti na zemlji, čeprav največje trpljenje vse do konca sveta.« - Jezus je rekel: Eno je dovolj. Vrnila se boš na zemljo in mnogo boš morala trpeti, a ne dolgo, in izpolnila boš mojo voljo in moje želje. Pomagal ti jih bo izpolniti eden mojih zvestih služabnikov.

Zdaj nasloni svojo glavo na moje prsi, na moje Srce, in iz njega načrpaj trdnosti in moči za vse trpljenje, kajti nikjer drugje ne boš našla olajšanja, pomoči in tolažbe. Vedi, da boš veliko trpela, a naj te to ne plaši. Jaz sem s teboj.! Sodba.

Iz knjižice Duhovnik pred vrati pekla

Zelo hitro sem se spomnil na pogovor, ki se je zgodil kmalu po moji nesreči: Bil sem pred sodnim stolom Vsemogočnega Boga in njegovega sina Jezusa Kristusa. Gospod je šel zelo hitro skozi celotno moje življenje. Predvsem me je obtoževal zaradi smrtnih grehov, za katere nisem imel časa, da bi se jih spovedal ali obžaloval. Menil sem, da bo za to še čas. On je imel očitno drugačno mišljenje. Ko je končal svojo obtožbo, je rekel:

»Sodba se glasi: Večni pekel!«

To ni bilo nobeno presenečenje. Rekel sem:

»Da, Gospod, vem. To je, kar zaslužim!«! Sodba.

Ko govoriš z večno Resnico, ni nobenega opravičila ali izgovora. Vse, kar je rekel, sem spoznal za pravilno in resnično. Nikakršnega opravičila ni bilo. Rekel mi je samo, da sedaj imam, kar sem hotel. Večno pogubljenje je bila moja izbira. On je samo spoštoval mojo odločitev, ki sem jo sam naredil.

Takoj za tem sem zaslišal ženski glas. Nisem videl osebe, samo slišal sem jo. Glas je rekel:

"Moj Sin, mar nočeš rešiti njegovega življenja in njegove neumrljive duše?"! Sodba.

Nato je rekel Jezus Kristus:

"Mati, on je bil dvanajst let  duhovnik samo zase in ne zame. Dopusti, da bo kaznovan, kakor je zaslužil."! Sodba.

Nato je rekel ženski glas:

"Kaj ko bi mu dali, moj Sin, posebne milosti, potem bomo videli, če bo obrodil sadove? Če ne bo prinesel nobenih sadov, potem naj se zgodi Tvoja volja!"

Sledil je kratek molk. Nato sem slišal, kako je rekel:

"Mati, on je tvoj!"

In tako smem biti nocoj tukaj pred vami!! Sodba.

Magdalena navzoča pri sodbi in obsodbi
Iz knjige Magdalena Gornik, avtorice Martine Kraljič

Gospod je Magdaleni pokazal vse štiri poslednje reči, poleg sodbe tudi nebesa, vice in pekel.

Magdaleni je bilo dano v videnju spremljati osebno sodbo pravkar umrle osebe. Sprva duše, ki je bila navzoča pri sodbi, ni videla, ampak je takrat imela videnje angela, ki ji je naročil, naj daruje molitve in trpljenje za tisto dušo.! Sodba.

Kasneje je bila tudi Magdalena navzoča pri Gospodovi sodbi umrle osebe. Duše največkrat ni poznala, vendar je po višjem naročilu darovala svoje molitve in trpljenje zanjo. Gospod je bil zaradi takšnega Magdaleninega posredovanja duši pri obsodbi milostljiv.

Če je imela duša na vesti veliko grehov, pa tudi Magdalenino posredovanje ni pomagalo. Takrat se je Magdalena obrnila na Božjo Mater. Prosila in moledovala je, naj posreduje pri svojem Sinu. Gospod je prošnjo svoje Matere skoraj vedno uslišal. Dušo je tako videla včasih le v trenutku sodbe, včasih pa tudi njeno sodbo.

Slišala je, kako so duše prosile ob sodbi, ko so videle Gospoda v vsej njegovi slavi:

»Daj nam svojo luč, da bomo šli za njo. Daj nam trpeti, kolikor hočeš in kakor dolgo hočeš, da bi le enkrat videli nebeško veselje.«! Sodba.

Če je bila duša potrebna še dodatnega očiščevanja, da bi mogla nekoč zreti Gospodovo obličje, je vesela sprejela Gospodove besede:

»Pojdi in trpi potrpežljivo.«! Sodba.

Zelo malo duš je videla iti takoj z Gospodom v nebesa. 11. marca 1849 je bil na Gori navzoč Matija Janež, brat duhovnika Jurija Janeža. Magdalena je bila v videnju navzoča ob osebi, ki je umirala.

Ta oseba na smrt ni bila pripravljena. Sedaj, v umiranju je ob misli na večnost trepetala. Šele zadnjih nekaj hipov pred smrtjo je prosila okrog stoječe, naj molijo in prosijo zanjo.

Čez nekaj trenutkov je ta oseba umrla. K njej je prišel Kristus v spremstvu svoje Matere. Gospod jo je ostro pogledal in nekaj vprašal, česar Magdalena ni razumela.! Sodba.

Duša pa ni mogla Gospodu ničesar odgovoriti. Vsa je trepetala in prosila Jezusa, naj je ne zavrže. Gospod ji je odgovoril, da ni nikoli marala ne zanj ne za njegovo Mater. Nato ji je pokazal navzdol.

Duša je vsa v trepetu še vedno stala pred njim. Sedaj je začela Magdalena prositi Gospoda, naj ji prizanese. Magdalena je zanjo darovala svoje trpljenje, z glavo in životom se je udarila ob klop.

Pričujoče je prosila, naj molijo za dušo. Sama je prisrčno prosila Jezusa, naj je ne pogubi, a ni bila uslišana. Magdalena se je zdaj obrnila k Mariji in jo prosila za to dušo. Marija je odgovorila: »Ni marala ne za mojega Sina ne zame.«! Sodba.

Magdalena je ponovno prosila Marijo, naj posreduje pri svojem Sinu, da duša ne bi bila pogubljena. Magdalena je trpela, ljudje so molili. Mati se je vendar omečila in prosila Sina, naj se usmili te duše.

Ko je Mati svojemu Sinu se drugič ponovila svojo prošnjo, jo je ta uslišal. Duša je bila obsojena na vice in rešena pekla.! Sodba